Italjanska rižota kot se spodobi (recept)

Rižota je ena tistih jedi, ki se kot na primer pašta, zelo  pogosto  znajde na meniju v naših domovih. Moja mama jo je kuhala skoraj vsak teden. Ko sem se sama lotila kuhanja, sem pač ugotovila, da jo dela popolnoma drugače, narobe če že hočete. Ok, pa saj vem, da ne smem bit preveč kritična, ampak je treba povedat kaj je prava rižota in kaj je riž z čemerkoli že. In kaj me je spravilo v celo “raziskovalno fazo” o rižoti? Gordon Ramsay. V čisto vsaki njegovi oddaji svoje vajence najprej nauči kuhat rižoto… in omleto, ampak to je že drugo poglavje. Torej nekje 5, 6 let nazaj, ko sem prvič videla njegovo oddajo me je prav sprovociral in mislim, da sem tisti teden naredila kakšnih 5 rižot, da sem izpopolnila tehniko.

Torej kaj je glavna fora prave  italjanske rižote. Najprej je treba začet z rižem. Ta mora biti tipa Arborio. Arborio je sicer majhna vasica v Italiji po kateri ima riž tudi ime, ampak glavna karakteristika je, da je riž okrogel, kratek in zelo škrobast. To je osnova za pravo rižoto. AMPAK, to ni vse. Enako pomembna je tehnika.

Rižota je ena tistih jedi, ki potrebujejo vso kuharjevo pozornost.  Od trenutka, ko streseš riž v posodo, do trenutka, ko jo daš na krožnik jo je potrebno mešat. In bolj besno ko mešaš, boljša je. Ponavadi se najprej malo poduši čebulica na olivnem olju, potem pa dodamo riž. Mešamo par minut, da postekleni, potem dodamo deci belega in zopet mešamo, da se ta vpije. No, potem pa je tu še tretja pomembna sestavina – osnova. Mesna ali pa zelenjavna osnova. Ta mora biti dobro segreta, saj je pomembno, da se riž enakomerno kuha vesčas. Osnovo dodajamo po pol zajemalke na primer. Ravno toliko, da malo zalije riž, mešamo in ko se vpije dodamo novo. S tem, ko riž mešamo, se ta trka, zrno ob zrno in sprošča se škrob. Cilj je, da se tega škroba čimveč sprosti in da dobimo kremaso konsistenco, ne premokro, ne presuho. Rižoto ponavadi kuhamo okoli 20-25 minut.

Moja rižota na sliki je bila narejena z bivoljo mozzarello in pistacijo.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov na temo “Italjanska rižota kot se spodobi (recept)”

  1. Pika
    28.02.2010 | 21:38

    Jaz jo delam “po Jamiu” in mi je super. Je pa res, da za moje domače (starši) je moja rižota 1. še na pol surova in 2. čist prepocasta ;) Meni in mojemu pa rižote nekaj neskončno finega, ker je mnogo prostora za kreativnost!

  2. foodista
    1.03.2010 | 12:52

    haha, sem slišala že podobne pripombe. No, meni je taka italjanska ljubša. Res pa, da ne sme biti tako pocasta, da stoji pri miru, ko krožnik na glavo obrneš :) – se mi je že zgodilo. Če je tako, samo malo juhe doliješ pa je stvar rešena, samo da ni riž razkuhan. Važno da je dovolj lahka in ravno prav kuhana.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !