Ponudili so mi ostrige v obliki srčka!

Ostrige!

“Zakaj jih goltate?” me je vprašal striček na farmi ostrig… “Zakaj? Pojma nimam… Ali se jih ne uživa tako?”  No in potem se je na široko zasmejal in mi ponudil eno, ki jo je ravno odprl. Preden sem jo stresla v usta mi je v opozorilo še enkrat rekel naj jih lepo prežvečim, kot se pač uživa hrana. In sem jo in bila je fantastična. Verjetno najboljša, kar sem jih kdaj okusila.

Gre za prav posebno vrsto imenovano “Sydney rock oyster”, endemično za Avstralijo in Novo Zelandijo. Njihovo vzrejanje je bojda precej nezahtevno, sploh dandanes, ko so izpopolnili tehnike. Pa da ne boste mislili, da gre za kakšne hi-tech zadevščine. Sploh ne! Vse kar potrebuješ je zaliv s čisto morsko vodo in nekaj ostrig. Striček je povedal, da same poskrbijo za “oploditev” ko se drstijo, in od tega dne pa nekje do 3 tedne kasneje se prilepijo na neko trdo podlago (skale in podobno), ustvarijo rahlo lupino in ta se s časom debeli in v njej raste okusna živalica.

Seveda so včasih morali iz teh skal lastnoročno z nožem dol strgati ostrige, rasle so ena na drugi, v več plasteh in vse skupaj je bilo precej zamudno in izčpajoče preden so jih nabrali, zato so te “tehnike” malce priredili. Sedaj uporabljajo, še zmeraj zelo analogne pripomočke, ki pa so zelo učinkoviti. Na dno dajo plastične palice, na katere se larve ostrig pritrdijo, tam rastejo nekaj tednov, potem pa to palico zvijejo, male školjke popadajo dol, te stresejo v mreže s plovčkom in jih pustijo še nekaj časa v vodi, da odrastejo na pravo velikost. Tam se ne sprijemajo, ker jih tresenje in valovanje vesčas premetava.

Potem so pa začeli eksperimentirati še malce drugače in ugotovili, da lahko “posilijo” obliko ostig. Če dajo male ostrigice v modelček in tam odrašča, se njena oblika prilagodi obliki modelčka in evo… na krožnik prinesejo zaljubljencem ostrige v obliki srčka! Kako pocukrano! :)

Size matters pravijo “veliki fantje”, kot jim posmehljivo rečejo farmerji. To so tista velika podjetja, ki vladajo prehrambeni industriji. Teh ostrig ravno zato niti ne izvažajo, povpraševanje pa je na bolj lokalni ravni v bližnjih hotelih, restavracijah itd.

Pacifiške ostrige so vsaj trikrat večje kot so te ostrige, a zmanjka jim pri okusu. Pacifiške so precej manj “okusne” in bolj “trde” kot skalne ostrige, zato pravijo farmerji, da smo se jih zahodnjaki navadili goltati. Spodaj na sliki je približna primerjava med pacifiško ostrigo in skalno ostrigo. Na tisti sliki desno je pa prizor iz delavnice, kjer zaposleni z električno ostjo previdno razprejo lupine.

Torej, kar sydneyska skalna ostriga izgubi na velikosti, dobi na okusu. In ne samo enkrat. Ni primerjave. In če jih kupiš po 1 dolar za kos, pobrane in odpre nekaj ur prej in v obliki srkčka?… se za vedno vtisnejo v spomin.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Komentiraj