Orodja te kuharice (lito železo in damaščansko jeklo)

Pa smo pri posodah. Vsaka bo vedno hvalila svoje. Po drug strani gre pa tudi za stvar navade. Doma smo imeli piskre ralzličnih proizvajalcev, izdelav in kakovosti. Enako je veljalo za ponve in nože.  Pravzaprav vsemu temu sploh nismo posvečali pozornosti. Ko pa sem se selila na svoje in opremljala svojo kuhinjo sem želela najboljše. To seveda ne pomeni najdražje. Prvo posodo, ki sem jo sama kupila je bil ogromen vok, ki sem ga privlekla s Tajske. Seveda nisem bila pozorna na kakovost in kmalu sem ugotovila, da je bil tiste vrste “za turiste” – zbit iz tanke kovine na katero se je lepilo in prižgalo vse kar se je notri kuhalo. Podobno tistim poceni kitajskim ponvam, ki se jih lahko kupi za par evrov. No potem pa sem prebrala to in ono o litoželeznih posodah in te so me za vedno prepričale.

Ponve iz surovega litega železa je treba imeti rad. Resno. Z njimi je kar nekaj dela. Vsaj na začetku, ko jo oblikujemo v pravo orodje. Surovo litoželezno ponev je treba pred uporabo namreč povsem premazati z oljem potem pa peči v pečici. Tako se zapirajo pore in postane manj porozna. Z njimi moramo biti na začektu zelo potrpežljivi. Z vsako uporabo se ustvari lep, črn sloj, ki naredi dno nelepljivo – kot pri teflonski recimo.. Ponev sčasoma postaja cela črna in zelo, zelo grda. Po uporabi je ne peremo z močnimi čistili – ponavadi se jo le obriše. Popolnoma suha mora biti, saj vsaka kapljica lahko aktivira rjavenje. Po vsaki uporabi jo je priporočljivo celo malo namazati z oljem. Da, rad jih je treba imeti.

Pri ostali posodi, piskrih, kozicah, pa je pomembno to, da imajo zelo debelo dno. Meni so se priljubile posode francoskega proizvajalca LeCreuset. Lepe in učinkovite so in enako jih lahko postavimo direkt v pečico – kar je ugodno za pečenke, enolončnice… Prav tako so iz litega železa le, da so jih že emajlirali in oblekli v lepe barve. Tako je uporabnikom prihranjeno vse tisto, kar sem opisovala zgoraj.

In nož? Najprej sem seveda želela imeti cel set lepih in dobrih nožev. Mislim, da jih je bilo 8 ali pa 9 v kompletu. Lepo so mi služili. Potem pa sem v dar prejela izjemen in čudovit nož japonskega proizvajalca in danes bi vseh tistih 9 lahko vrgla v smeti. Moj Santoku nož prihaja iz mesta Takefu. Narejen iz  32 slojnega damaščanskega jekla – legendarnega jekla, iz katerega so včasih delali in še delajo meče (in nože). Legendarnega pa da zato, ker naj bi bil tako oster, da je prerezal vsak meč s katerim je prišel v stik, celo skale. Tako pravijo zgodbe. Jaz vam lahko povem le to, da imam občutek, kot da bi z njim lahko rezala karkoli brez karšnegakoli napora. Ampak tega ne počnem. Uporabljam ga le za rezanje živil. Kot pravi japonski pregovor – za sekanje drevesa uporabiš sekiro… To je moj nož.

  • Share/Bookmark

20 odgovorov na temo “Orodja te kuharice (lito železo in damaščansko jeklo)”

  1. 2.04.2010 | 23:53

    Pozdravljena, zanima me na nakšnem štediniku kuhaš? Drugače pa super blog, sploh recepti, še tako naprej.

  2. polona
    3.04.2010 | 19:55

    mhm. sem vedela. zavidljivo. sama sem ravno na poti k temu, da kaj zamenjam. zaenkrat sta v moji zbirki omembe vredna le dva bakrena “piskra”. in finski litoželezni/emajliran lonec. nekako vedno pristanem pri skandinavcih, ki so sicer mojstri designa. upam, da se izkažejo tudi drugače.

  3. microwave
    3.04.2010 | 20:36

    Čestitke za odličen blog in enkratne recepte! Zanima pa me ali uporabljaš mikrovalovno pečico. Meni pri kuhi in pečenju zelo olajša delo.

  4. foodista
    5.04.2010 | 13:26

    @Darja, hvala! Kuham na plinskem štedilniku. @Polona, bakrene tudi jaz že nekaj časa ogledujem. Kako pa si zadovoljna z njimi? Kje si jih kupila? @Microwave, hvala tudi tebi! Mikrovalovne nimam doma. Tudi pri starših je nismo imeli in je nikoli niti nisem uporabljala in na žalost nimam popolnima nobenih izkušenj s pripravo hrane v njej.

  5. polona
    6.04.2010 | 11:09

    sama sem jih kupila od eva solo/trio. danska. pri nas jih trži prehod iz kranja. imam ponev in malo manjšo kozico.čeprav sem bila skeptična, predvsem v odnosu cena kvaliteta, moram priznati, da se res obnesejo odlično. mala kozica je primerna za pripravo kakšnih bolj občutljivih omak (holandska ipd). pri ponvi je razlika očitna pri cvrenju, saj mešanica olja in masla npr ostane nezažgana do konca postopka(friteze seveda ne poznam, da bi lahko primerjala). in, kar glede na to, da se ukvarjaš s fotografijo ni zanemarljivo, zelo lepo izgledajo tudi,ko samo visijo na steni ali pač kjerkoli že.

  6. Muki
  7. 9.04.2010 | 17:39

    Potrebno je priznati…dokler v roke ne dobiš kvalitetnega japonca ne veš kaj je dober nož. Je pa tudi res, da me tisti iz damaščanskega jekla navdušujejo že z samim izgledom. Skratka priporočam vsakomur.

  8. mojca
    6.05.2010 | 21:52

    Zanimiv blog. Zanima me kje se kupijo te posode LeCreuset? Lp

  9. foodista
    7.05.2010 | 20:39

    Zdravo Mojca! Te posode se v Ljubljani dobi v trgovini 1001 dar.

  10. Maja
    17.05.2010 | 20:11

    Zdravo,

    mene pa zanima, kje se da kupiti te nože. No, in ponve tudi. Pravzaprav se moje vprašanje glasi: katere trgovine priporočaš za ustvarjanje kakovostne zaloge kuhinjskega pribora? :) Hvala za odgovor in pohvale za čudovit blog.

  11. foodista
    17.05.2010 | 21:27

    Čau Maja. Nože sem jaz naročila preko spleta, iz Anglije. Ponudnikov je kar nekaj – odločiti se moraš potem le za obliko, tip noža in pa cenovni razred. Ocene kuhinjskega pribora so lahko zelo subjektivne. Nekateri pač ne marajo litega železa, ker je pretežak. Navadno kupim vse v tujini (Avstrija, Nemčija, Italija). Je malce ceneje in veliko več je izbire. Sicer pa je v Ljubljani kar nekaj trgovin s takšnim bolj “prestižnim” blagom. V Cityparku, Mercator Centru ipd.

  12. foodista
    17.05.2010 | 21:27

    Pa hvala za pohvale :)

  13. 29.12.2011 | 17:48

    pozdravljeni!

    mene pa samo zanima nekaj. na prvi sliki so lito železne ponve, ki bi jih zelo rad kupil. mogoče kdo ve kje se jih da kupiti. tiste stare ponve čisto črne včasih smo jih imeli sedaj pa bi jo spet rad ker sem na tistih zelo rad pekel palačinke. če kdo mogoče ve kje se da dobiti takšne točno takšne bi bil zelo hvaležen za pomoč

  14. foodista
    6.02.2012 | 12:13

    Zdravo, jaz sem jih kupila preko interneta, znamka Rosle. Odlične so, samo zelo dobro je potrebno paziti nanje. lp

  15. 7.02.2012 | 00:13

    sem pogledal na njihovi strani, vendar ponev za palačinke, takšnih kot so na zgornji sliki ali katerikoli drugih sploh ne najdem na njihovi strani.. lahko kakšno pomoč

  16. Marko
    16.02.2012 | 09:46

    http://www.roesle.de/epages/Roesle.sf/enGB/?ObjectPath=/Shops/Roesle/Products/xcs2857/SubProducts/95724

  17. 16.02.2012 | 21:59

    se opravičujem ampak tega linka mi enostavno ne odpre. mi piše neko napako oz mi daje neko kodo in pa error. lahko kako drugače se vidi kaj ste mi prilepili oz kakšen drugi link?

    Najlepša hvala za pomoč

  18. Marko
    17.02.2012 | 07:15

    Pojdi na Roeslejevo spletno stran, izberi angleški jezik in v iskalnik vtipkaj wrought iron frying pan

  19. Radoslav
    21.02.2012 | 10:33

    Trgovina Krek (http://www.trgovina.krek.si/) drži železne ponve. Treba pa poklicat, ker jih jih ne najdem več na njihovi spletni strani.

  20. Ales
    4.03.2012 | 18:34

    Zdravo. Ponve na sliki niso litoželezne temveč jeklene. Z njimi se kuha odlično in so skoraj večne. Obstajajo manjše za npr. bline do večjih. Med boljšimi/bolj znanimi so de Buyerjeve. Prav vse njihove lahko kupite v KOGAST-ovi trgovini v Grosupljem. Cena? Prava sitnica – jeklena ponev za palačinke premera 26 cm cc. 12Euro, višja ponev premera 28 cm cc. 21 Euro, itd. Imaš jih različnih debelin/ tež glede na pričakovano moč štedilnika (vsi štedilniki). Poglej na njihovo stran pod de Buyer. Prvo sem sicer kupil na Amazonu, potem pa sem slučajno našel njihovo stran. Za novo leto so vsi prijatelji dobili po eno. Od litoželeznih posod sem se nazadnje odločil za Staub (tudi na priporočilo kuharjev v tujini). Občasno jih lahko v tujini dobiš znižane (“lepotna napaka”), vendar moraš vedno malo oprezati za priložnostjo. Verjetno pa so tiste iz IKEA-e tudi čisto dobre. Lp, zanimiv blog, hvala.

  21. foodista
    5.03.2012 | 15:05

    Aleš, hvala za izčrpne informacije in pohvale!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !