Parjen čokoladno kumkvatov kolač

To je tista torta/kolač o katerem sem govorila pred kratkim. Narejen je v sopari in potrebuje kar nekaj časa, vendar je testo čudovito. Najboljši je, če ga postrežemo še toplega. Z žličko stepene smetane za dodaten pregreh ali pa žlico sladoleda. Hot’n cold kombinacija je vedno zmagovalna.

Postopek je sledeč.

Za testo potrebuješ 170 g moke, 30 g kakava v prahu, ščepec soli, 15 g pecilnega praška, 100 g masti ali pa malo manj masla, 290 ml zmešanega mleka in vode (pol-pol).

Za nadev pa potrebuješ 85 g kumkvatov prebodenih z vilico vse povprek, 85 g suhih hrušk (tudi jabolka so vredu), 110 g masla, 110 g rjavega sladkorja, 100 ml pomarančnega soka.

Preseješ moko, kakav, sol in pecilni prašek in vanj vmešaš mast, dodaš 3/4 mešanice mleka in zmešaš v ne preveč mokro testo. Tega zvaljaš v krog, ki bo prekril dno in robove tvojega modela (1,5 litrski lonec za pudinge-keramika, steklo) malo ga pustiš, saj bo “pokrov”. Model namažeš in vanj položiš testo.

Kumkvate fino prešpikaš in zmešaš z narezanimi hruškami, maslom, sladkorjem. Vse to prevrneš v svoj model in čez preliješ pomarančni sok. Preostalo testo oblikuješ v pokrov, pokriješ, dobro stisneš po robovih in jih namažeš z malo vode, vendar ne pretesno čez vrh, saj bo testo vzhajalo. Čez svoj model daš najprej peki papir in nato še alufolijo zviješ čez rob in tesno zavežeš z vrvico, tako da para ne bo prodirala v kolač.

Če imaš parilnik je zadeva dokaj preprosta. Če pa ne, priporočam uporabo velikega lonca, ki ga napolniš z vodo in zavreš – naj nivo vode pride nekje do sredine modela v katerem je kolač. Ta velik lonec potem pokriješ in pariš vse skupaj okoli 3-4 ure. Redno dodajaš vrelo vodo v lonec, saj vmes hlapi. Ko je kolač narejen, odviješ papirje in prevrneš na krožnik. Potreseš s sladkorjem in postrežeš.

  • Share/Bookmark

Ajdovi bliniji z dimljenim lososom in motovilcem

Bliniji so neke vrste palačinke, le da so ponavadi debelejši ker se testu doda pecilni prašek in stepene beljake in da so majhni. Največkrat se jih obda s slanimi jedmi kot so kaviar, pečeni paradižniki ali malancane – neke vrste antipasti, zelo redko so kot sladica. V originalu izvirajo iz Rusije in so vzhajani s kvasom. Spodnji recept je tak… poleten, lahek obrok, da ja ne bomo samo na solatah in juhah celo poletje!

Blinije narediš tako, da zmešaš 85 g ajdove moke in 85 g gladke moke, sol in pecilni prašek potem pa dodaš 200 ml mleka v katerem je stopljena ena žlica masla ali olja. Zmešaš v testo. Posebej stepeš 2 beljaka do trdega in jih previdno vmešaš v testo. Blinije pečeš na maslu (ali kokosovem). Bliniji naj bodo majhni, kot dlan na primer. Iz te količine testa bo prišlo dobrih 10 blinijev.

Na krožnik zložiš blinije, zraven položiš rezine dimljenega lososa, na sredino še žličko kisle smetane, potreseš s kaprami in lističi solate, pošpricaš z olivnim oljem in streš malo popra.

  • Share/Bookmark

Kumkvati ali narobe obrnjene mandarine (recept)

Jaz jim pravim kar narobe obrnjene mandarine. Smešni sadeži katerih lupina je prijetno kiselkasto sladka in zelo aromatična, sredica pa precej neokusna. Pri nas jih dobimo takole na pomlad in seveda bi jih bil greh spregledati. Jaz vsako leto naredim en in isti kolač pripravljen na sopari (ta bo v naslednjem prispevku) in če mi jih še kaj ostane, naredim tak bogat, gost kompot, ki je lahko odlična priloga sladoledu. Recept gre pa takole:

Kumkvate opereš in zelo na tanko narežeš (okoli 250 g). Potrebuješ še 200 g datljev, ki jih prerežeš napol in odvržeš peško. Medtem v lončku razstopiš 150 g rjavega sladkorja v 200 ml vode, v katero vržeš še eno paličico cimeta. To naj vre slabih 10 minut, da postane kot sirup. Potem zmanjšaš ogenj in dodaš kumkvate in kuhaš nekaj minut, potem še datlje in na koncu dodaš še nekaj žličk ruma, še bolje Amareta. To postrežete toplo na sladoledu ali pa mrzlo ob čemerkoli vam srce poželi.

  • Share/Bookmark

Od viška čemaža glava ne boli!

Če ste se zadnje dni kaj potikali po gozdovih, mokriščih, ob rečicah in potokih in vas je med sprehodom zmotil vonj po česnu, potem ste bili v bližini rastišča čemaža. Nekatere, tako kot mene, je presenetil, drugi, so se podali ponj z namenom. V časopisu smo prebirali ves ta čas kako je čemaž zdrav in oh in sploh, da ga je treba pojesti toliko kot ga lahko. Seveda sem potem na tem rastišču, kamor sem zašla, nabrala dve zvrhani vreči, torej skoraj 5 kil čemaža! Doma me je najprej čakalo skrbno prebiranje – bojda se rade v rastišča pomešajo tudi šmarnice katere listi so sila podobni čemaževim, a so za spremembo strupeni. Torej ko sem ločila te, ter razne požke, pajkce in vejice sem ga skoraj celega zmiksala skupaj z dobrim olivnim oljem, malo osolila in ga spravila v pasterizirane lončke. Ta bo zdržal vsaj pol leta. Iz preostalih listov pa sem naredila kar nekaj receptov – teden čemaževe kuhinje in doma smo od zdravja sijali kot lampijončki!

Najprej sem naredila juho iz kuhanega mladega krompirja in čemaža, potem polnozrnate makarone s čemažem, paradižnički in jajčevci, nato v ponvi pečen brancin s čemaževimi njoki, za zajtrk sem naredila omleto s čemažemi in kaviarjem, namaz za na kruh in tako dalje. Čudovito pa se je obnesel tudi v kariju, ki sem ga naredila iz spomladanskega jagenjčka in kokosovega mleka. Jutri bom verjetno naredila še slan skutni študelj s čemažem… Čemaž se resnično poda skoraj vsaki jedi, ki zahteva kanček okusa po česnu. In nekar ne mečite stran čebulic in cvetk. Tudi te so užitne in se jih lahko uporabi kot okusen okras na jedeh ali pa se jih vloži v kisu.

  • Share/Bookmark