Lustucru špageti

2011

Lustucru

Bas Production

Food stylist

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Poletna grahova solata

Če ti uspe dobiti svež in dober grah, ni boljšega kot grahova solatka. Sicer je ta, ki sem jo jaz naredila še malce popestrena, vendar majhne zelene kroglice še vedno odlično zastopajo svoj okus. Vsekakor proporočam uporabo svežega graha, če ne gre pa uporabi zmrznjenega. Poleg graha sem uporabila še mlad krompir, nekaj domače šunke in drobnjak.

Priprava je sledeča. Vodo zavreš in v njej kuhaš grah nič dlje kot 3 minute. Ravno toliko da dobi lepo barvo in obdrži strukturo. Ohladiš ga v mrzli vodi. Mlad krompir kuhaš  kar celega z lupino vred. Ko je kuhan, ga odcediš in zrežeš na krhlje. V ponvici prečistiš maslo – zajetna žlica bo ravno prav. Torej ga segreješ in peno pobereš stran. Če je maslo prečiščeno preprečimo da porjavi med segrevanjem. Ko je maslo pripravljeno v njem počasi pečemo krompirjeve krhlje. Toliko, da dobijo hrustljavo in zlato skorjico.

Medtem pripraviš preliv. Skupaj zmešaš olivno oljve, kis in žličko gorčice, malo popra in soli ter narezan drobnjak.

Ko je krompir gotov popečeš še šunko (lahko uporabiš tudi slanino), toliko da zakrkne, skupaj zmešaš vse sestavine preliješ z vinagreto.

  • Share/Bookmark

Londonska kuharska šola Leiths/tečaj sušija

Končno mi je uspelo uloviti enega od zanimivih dnevnih kuharskih tečajev! Slovita londonska kuharska šola Leiths namreč poleg standardnih diplomskih in podiplomskih seminarjev organizira tudi tedenske in dnevne tečaje kuhanja. Namenjeni so že izurjenim kuharjem kot tudi hobi kuharjem.

Prejšnji teden so torej organizirali tečaj umetnost sušija in japonske kuhinje, vodila pa ga je chef in podjetnica Silla Bjerrum. Silla Bjerrum je solastnica znane londonske verige restavracij Feng Sushi in tudi prva ženska, ki so povabili na prestižno tekmovanje 7 Samurai Sushi Competition.

V uvodnih minutah nam je razložila kako pomembno je imeti dobre in okolju prijazne sestavine – ribe, ki so vzgajane v ekološko prijaznih ribogojnicah, hranjene z biološkimi hranili in divje ribe predatorice, ki naj bi jih lovili z občutkom za obstojnost vrste.

Zgoraj je opaljena tuna s skorjico iz sezama in popra, katero smo narezali, položili na solato iz daikona in kumare in prelili z omako iz miso paste, sojine omake, limone in medu.

Spodaj na sliki daikon in kumarica počivata v ledeni vodi, za ekstra hrustljav ugriz.

Najpomembnejša in osnovna sestavina za suši je riž – ta mora biti kratek in okrogel. Tako kot obstaja basmati riž in arborio, obstaja tudi suši riž in ga na žalost težko nadomestimo s katerim drugim. Torej za pravi suši je potreben suši riž. Ker je le-tega pri nas težko dobiti ga jaz včasih nadoknadim z arborio rižem, vendar ga je potrebno dobro preprati preden ga skuhamo.

Kuhan riž je potrebno shladiti na 50 stopinj c. in šele nato vanj vmešamo sushi kis – to je mešanica riževega kisa s sakejem, sladkorjem in soljo.

Veliki hit in najnovejši trend med priznanimi kuharji po Evropi so mikro zelišča. Rdeča kreša spodaj na sliki je imela na primer okus po slakem komarčku. Križajo in gojijo jih predvsem na Nizozemskem všečna pa so zato ker na krožniku dodajo eleganco in dimenzijo njihov okus pa jedca povsem preseneti.

Spodnji sušiji niso povsem tradicionalni. Gre za manjšo fuzijo japonske in mediterana. Gre za inside-out suši polnjen z lososom, kumaro, rukolo in sveže pripravljenim pestom.

Tole spodaj pa je ceviche (južnoameriška jed) iz surovega brancina, s pasijonko, grapefruitom, vinagreto in mikro zelišči. Stvar, ki jo bom pogosto pripravljala poleti :)

Maki sušiji v katerih se skrivajo kraljevi škampi v tempuri pomazani s svežo majonezo.

Zadnje smo pripravili hrustljavega lososa, ki je bil v miso marinadi čez noč, ga nežno spekli v pečici in položili na soba testenine iz ajde in zelenega čaja, popraženo rukolo in pinjole. Nebesa!

  • Share/Bookmark

Viajante at the Town Hall/London

Londonski predel Hackney do nedavnega ni slovel po okusno opremljenih hotelih in restavracijah nagrajenih z michellinovimi zvezdicami seveda pa se mesto vesčas spreminja, soseske se prerojevajo in Hackney je definitivno ena takih.

Nekdanji magistrat so prenovili v čudovit butični hotel z imenom Town Hall, v njem pa je v spodnjem nadstropju hotela odprl restavracijo z imenom Viajante chef Nuno Mendez. Verjetno samo ime ne pove kaj dosti, je pa zgovorno to, da je delal v restavraciji El Buli. Jedi so točno take, kot bi ji človek samo s to informacijo pričakoval. Okusne za oči in za borbončice. Letos je prejel prvo michellinovo zvezdico.

Enako dodelane jedi so na voljo tudi v bistroju v prvem nadstropju hotela. Bistro s spogledljivim imenom The Corner Room je preprosta, okusno neopremljena sobica z nekaj zelo zasedenimi mizami. Ne sprejemajo rezervacij, vas pa med čakanjem, ki lahko traja tudi do uro, posedejo v hotelski bar.

Na kratko – meso, predvsem jagenjček, je bilo čudovito, ostale predjedi bi lahko bile kanček bolj vznemirlijive v ustih, sladice so bile dobre, ne pa odlične, izstopala je tista z borovnicami. Bila je sestavljena iz kar nekaj komponent in skupaj so delovale harmonično. Cena je bila glede na razmere drugod po Evropi več kot razumljiva, princip s čakanjem na mizo pa zoprn in v stilu samohvale.

(Lamb belly with courgettes & celery)

(Squid with Jersey royals & fennel)

(Poached artichoke with San Jorge & spinach)

(Lamb rump with macadamia miso & broad beans)

(Iberic pork cacaço & Portuguese bread pudding)

(Blueberries with goats cheese caramel, brioche and shiso)

(Dark chocolate with peanut butter ice cream)

(Vanilla parsnip with frozen milk, tapioca and black olives)

  • Share/Bookmark