Rarha meat – v loncu pečen jagenjček

Že kar nekaj časa nisem naredila nič iz jagnječjega mesa, kljub temu da je meni najljubše. Včasih imam namreč kar problem najti dober, mesnat kos jagenjčka. Prodajajo stegno kjer je ogromno kosti in tkiva pa zelo malo mesa ali pa kotletke, kjer je mesa ravno za degustirati. Tokrat sem lepe kose našla v Italiji, sicer pa se ga da najdi tudi na ljubljanski tržnici, če je sreča imajo tudi novozelandsko jagnječje meso.

Pripravila sem neke vrste curry, oziroma aromatičen in ravno prav pekoč rarha meat.

Meso, dobre pol kile, pripraviš malo prej in sicer ga razrežeš na kose in namočiš v  250 g navadnega jogurta. Pustiš v hladilniku približno 2 uri, da se lepo napoji.

Ko je čas mimo pa v loncu stopiš zvrhano žlico gheeja, lahko tudi olje, na katerem prepražiš 1 palčico cimeta, 2 semeni cadramoma in list lovorja. Potem dodaš še pasto iz čebule, česna in ingverja. To narediš tako, da v mikserju dobro sesekljaš eno čebulo, dober centimeter koriandra in 2 česna. Med praženjem mešaš in dodajaš pol žličke kurkume, žličko čilija, slabo žličko garam masale. Zraven dodaš še 1 na kose zrezan paradižnik. Posoliš in kuhaš dobrih 5 minut, da se paradižnik razpusti in voda izprari.

Potem dodaš jagenjčka skupaj z marinado in kuhaš 3 minute. Nato dodaš 250 ml vode, premešaš, pokriješ in pustiš da se počasi kuhlja, približno uro in pol. Če je po tem času v loncu še tekočina, ga odkriješ in pustiš, da voda izpari. Kot prilogo postrežeš riž in okrasiš s svežim koriandrom.

  • Share/Bookmark

Poletna grahova solata

Če ti uspe dobiti svež in dober grah, ni boljšega kot grahova solatka. Sicer je ta, ki sem jo jaz naredila še malce popestrena, vendar majhne zelene kroglice še vedno odlično zastopajo svoj okus. Vsekakor proporočam uporabo svežega graha, če ne gre pa uporabi zmrznjenega. Poleg graha sem uporabila še mlad krompir, nekaj domače šunke in drobnjak.

Priprava je sledeča. Vodo zavreš in v njej kuhaš grah nič dlje kot 3 minute. Ravno toliko da dobi lepo barvo in obdrži strukturo. Ohladiš ga v mrzli vodi. Mlad krompir kuhaš  kar celega z lupino vred. Ko je kuhan, ga odcediš in zrežeš na krhlje. V ponvici prečistiš maslo – zajetna žlica bo ravno prav. Torej ga segreješ in peno pobereš stran. Če je maslo prečiščeno preprečimo da porjavi med segrevanjem. Ko je maslo pripravljeno v njem počasi pečemo krompirjeve krhlje. Toliko, da dobijo hrustljavo in zlato skorjico.

Medtem pripraviš preliv. Skupaj zmešaš olivno oljve, kis in žličko gorčice, malo popra in soli ter narezan drobnjak.

Ko je krompir gotov popečeš še šunko (lahko uporabiš tudi slanino), toliko da zakrkne, skupaj zmešaš vse sestavine preliješ z vinagreto.

  • Share/Bookmark

Chicken tikka masala

Dobra chicken tikka masala zahteva malo več priprav in je za ščepec bolj zamudna kot ostale indijske jedi, ampak vsekakor vredna truda. Glavna sestavina je piščanec – lahko bi uporabili prsa vendar je meso piščančjih bedrc okusnejše zato sem tudi sama izbrala bedra.

Že dan prej je potrebno pripraviti mešanico začimb z jogurtom v kateri bo meso ležalo vsaj 10 ur. Začimbe v katerih bo meso počivalo lahko namešamo sami, kar je boljše, ali pa uporabimo že gotovo mešanico. Če se kateremu ljubi, tako kot meni, pripravljati svojo tikko masalo naj sledi tem navodilom za 6 večjih piščančjih bedrc.

Začimbe bodo še bolj zadišale, če jih malce popečemo. Pečico segreješ na 130 in na pekač potreseš 50 g semen koriandra, 40 g semen zelenega cardamoma, 50 g cimetovih palčk, 30 g črnega popra, 10 g klinčkov, 60 g kumine, 3 liste lovorja in vse to pečeš eno uro. Med pečenjem nekajkrat potreseš in ko so začimbe gotove naj se ohladijo potem jih v mikserju zmelješ v prah. To bo tvoja masala. V ponvi stopiš 25 g masla ali pa še bolje gheeja in vanj vmešaš zvrhano žlico čičerikine moke. To storiš zato, da se bo mešanica bolje oprijela mesa. V drugi ponvi segreješ 2 žlici olja in dodaš eno žlico čilija v prahu, pražiš par minut potem pa shladiš. V čili nato vmešaš 400 g gostega jogurta, 10 g mlete mešanice začimb in maslo s čičerikino moko. V to zmes potopiš meso in ga pustiš počivati vsaj 10 ur.

Po pretečenem času je najbolje, da piščančje meso spečeš na žaru. Če ne gre, pa v ponvici. Paziš, da se lepo zapeče in ne duši. Medtem pripravimo omako.

Za omako najprej popečeš 50 g indijskih oreščkov potem pa jih zmelješ skupaj z malo masla da dobiš pasto. V globoki posodi nato segreješ ghee ali maslo, na hitro popražiš žličko čilija, 1 sesekljano čebulo, 15 g naribanega svežega ingverja in 3 drobno sesekljane stroke česna. Počakaš, da se čebula dobro zmehča potem pa primešaš še 30 g paradižnikovega pireja (recimo sesekljane pelate). Zmanjšaš ogenj, da se vse počasi kuha nato pa dodaš še 1/2  pripravljene masale, 1/2 žličke kurkume in soli po okusu.

Tik preden jed postrežeš je potrebno v to omako vmešati še 50 g jogurta in 50 g kokosovega mleka, 50 g masla in pripravljeno pasto iz indijskih oreščkov. Ob jedi se običajno postreže naan.

  • Share/Bookmark

Goveji lonec

Te dni kaže, da kaj tako nasitnega in toplega verjetno ne bo ravno teknilo, pride pa prav ob večerih, ko se malce shladi, za nasitek ponočnjakom namesto golaža ali ajprena, no ali pa v nedeljo, kot sem ga pripravila jaz.

Gre za različico angleškega t.i. hotpota. Odličen je tudi z jagnjetino, jaz pa sem ga naredila iz govejega mesa.

Potrebuješ 1,5 kg goveje vratovine ali pa bržole, 150 g moke, 1 čebulo, 2 korenja, 1 česen, 1 liter goveje osnove, šopek svežega timijana, 4 velike krompirje, 50 g masla, sol in poper.

Najprej zrežeš meso in ga posuješ z moko potem pa ga na dobro razgreti posodi v olju popečeš, da ne spusti vode. Vzameš ga ven iz posode in v njej popečeš sesekljano čebulo, korenček in česen. Dodaš meso, zmešaš in preliješ z govejo osnovo. Počakaš, da zavre, soliš in popraš ter dodaš pol sesekljanega timijana. Lonec odstaviš. V tem trenutku lahko meso razdeliš v posamezne pekače za eno osebo ali pa ga pustiš v loncu, ki je primeren za peko v pečici. Krompir olupiš in narežeš na tanjše kolobarje ter lično prekriješ meso. Krompir namažeš s stopljenim maslom in potreseš z nekaj soli ter sesekljanim timijanom. Posodo/pekače pokriješ s pokrovom ali alufolijo ter daš v pečico. Peče se približno 1 uro na 170 stopinj. Po eni uri odkriješ pokrov in pustiš še nekaj časa peči, da krompir lepo porjavi.

  • Share/Bookmark

Koruzne hrenovke s čebulno pomako (recept)

Hrenovk načeloma ne jem prav pogosto ampak tale različica me vsakokrat premami. Idealen in hecen prigrizek. Kupite takšne hrenovke, k so vam všeč, jaz pa sicer svetujem kakšne domače, pristne, da bo vse skupaj še bolj okusno. Dobro se spomnim, ko smo “oblečene hrenovke” jedli enkrat za kosilo v šoli. Ker sem bila navajena hrenovke le kuhane ali pa v žemljici z dodatki, mi je bilo precej nenavadno. No… niso mi bile najbolj všeč. Testo je bilo precej debelo in premočeno z oljem.

Hrenovke na sliki sem pripravila z mešanico koruzne in navadne moke kar ojača okus. Recept pa je takle:

100 g koruzne moke, 100 g bele moke, 2 žlički pecilnega praška, ščepec pekoče paprike, ščep soli in ščepec kumine zmešaš z 200 g mleka, 2 jajci, malo olja, malo naribanega sira in malo sesekljane čebule. Dodaš moko oziroma tekočino, če je preveč tekoče ali preveč suho. Polovice hrenovk nabodeš na nabodala (nabodala prej namočiš v vodo, da se ne zažgejo) potem pa hrenovko pomočiš v testo in v vročem olju cvreš.

Čebulno pomako narediš tako da v mešalcu zmešaš 1 jajce, 1 žlico gorčice, drobno sesekljan česen, žlico limoninega soka, malo tabaska, sol, drobno sesekljan zeleni del mlade čebule in olje. V mikserju zmiksaš najprej vse razen olja potem pa olje počasi prilivaš toliko, da se omaka malce zgosti.

  • Share/Bookmark

Wagyu beef, Kobe beef, najboljši beef!

Tale prečudovit kos mesa pripada govedu tipa wagyu oz. wagu beef. Kaj sploh je wagyu?

Torej wagyu se nanaša družino japonskega goveda. Wa pomeni japonski in gyu pomeni krava oz. govedo. Wagyu je bil včasih na Japonskem delovno govedo. Z njim so obdelovali riževa polja, danes pa je meso tega goveda po celem svetu zelo, zelo cenjeno in precej drago. Glavni razlog je ta, da je zaradi genetske zasnove meso lepo marmorirano in vsebuje visok odstotek omega 3 in omega 6 maščobnih kislin ter nenasičenih maščob.

KobeBeefRibeye.jpg

Obstajajo legende, ki jih vsi poznamo – da so govedo mazali sakejem in mu dali piti pivo, da bi bilo meso boljše. Japonci pravijo, da pravzaprav to ni čisto tako. Pivo so jim dali piti, da bi pomaglo k njihovi prebavi oziroma, da bi jim ublažilo lakotov v času monsunov, ko ni bilo krme. Tisti sake pa so bojda uporabljali kmetje na manjših kmetijah, kjer biki niso imeli dovolj prostora za pašo pa so jih grabili krči. S sakejem so blažili bolečine saj drugega takrat niti ni bilo pri roki. Ves to pa ni baje nič ni vplivalo na samo meso. Kakorkoli, japonci so na njihove gene vplivali skozi stoletja z zelo premišljeno rejo.

Vzreja wagyuja je zelo počasna, počasi rastejo in precej so dragi za vzrejo, kajti v času rasti potrebujejo prosto pašo, preden pa se nameni v zakol ga hranijo s skrbno nadzorovanimi porcijami žitaric in koruze. Po zakolu se meso pregleda, saj mora imeti točno določeno marmoriranost. Obstaja celo lestvica po kateri ocenjujejo oz. rangirajo marmoriranost. V restavracijah se pod imenom wagyu lahko postreže le meso, ki je bilo označeno najmanj z rangom 4. Rangira se tudi do številke 9. Takšno meso doseže astronomsko visoke cene. Wagyu se v restavracijah streže tudi pod imenom Kobe beef. Kobe je pravzaprav tip wagyuja, a na japonskem so začeli označevati meso glede na regijo iz katere prihaja. Gre pa za enako genetsko zasnovo.

Pred kratkim sem si privoščila wagyu v svetovno znani restavraciji Rockpool, kjer ga spečejo na žaru na drva. Gre za nepozabno izkušnjo. Meso, je edinstvenega okusa. Masleno, sočno, samo se stopi v ustih.  Če si želi kdo pogledati recenzijo Rockpoolrestavracije in nekaj slikic, naj klikne na ta link.

  • Share/Bookmark

Jambalaya

Jambalaya

Danes je za kosilo jambalaya – kaj češ lepšega na krožniku kot vse skupaj, meso, zelenjavo in nekaj morskega. Jambalaya je sestrica paelle in gre za kreolsko oz. Cajun jed. Jaz sem jo pripravila tako, da sem meso (lahko se uporabi piščančje, jaz sem uporabila svinjsko klobaso) popekla posebej in potem dodala riž in piščančjo osnovo ter to kuhala skupaj z mesom  - tako kot pri paelli, riža ne premikaš ali mešaš med kuhanjem. Posebej v ponvi sem nato popekla ostale sestavine – stročji fižol, mlado čebulo, grah, zeleno, čebulo, česen in gambere. Ko je riž skuhan zmešaš vse skupaj, dodaš malo pekoče paprike in začiniš. Količine sestavin za Jambalayo se dodaja kar po občutku :)

  • Share/Bookmark

Ojo de bife, best ever!

Lani sem dober mesec potovala po Argentini in, oh jaaaa, meso, meso, meso! Toliko mesta, kot sem pojedla na tistem potovanju… Zakaj sem ga pojedla toliko? Ker je argentinska govedina verjetno ena

ojodia.gifnajboljših na svetu. V Buenos Airesu se med domačini govori, da v restavraciji Cabana las lilas strežejo najboljše zrezke v mestu. Malce dražje sicer kot v ostalih gostilnah, bolj srajčka in čeveljci stil ampak meso je prekleto dobro. Ponavadi sploh ne vprašajo kako gotovega bi radi, razen če jim izrecno ne poveš. Medium rare za mene, prosim, hvala. In na mizo dobim štiklc mesa, precej mrtvo izgledajočega, brez prilog in olepšav na krožniku (tipično argentinsko) in v mesu zapičeni zastavici v obliki teličkov na katerih piše ”soy jugoso” (sem sočen). Naknadno na mizo priroma še nekaj skodelic v katerih najdemo različne začinjene omakice od pečenega česna, paradižnikove omake, origana v olju, vloženih čebulic ipd. Domačini redko poleg naročijo ocvrt krompirček – ta je navadno na mizh turistov. Ponavadi gre za kos težek 300 g, odvisno sicer kateri kos naročite – ojo de bife oziroma rib eye je ponavadi tak. Fileja skorajda ne najdete na meniju.

ojo-de-bife.jpg

Kaj sploh je ojo de bife? Francoski rez mu pravi entrecote ampak argentinci pravijo, da stvar ni enaka. Mesar mora od kosa previdno porezati skupine mišic - spinalis dorsi, longissimus costarum in multifidus dorsi… in šele potem dobimo pravi ojo de bife, čudovit kos mesa z lepim mastnim očesom na sredini. To da pečenemu mesu prav poseben okus.

Še ena restavracija v centru Buenos Airesa, ki jo lahko priporočim je La Cabrera. Tam sva si s prijateljico privoščile 750 gramski ojo de bife. Ja, je bilo kar naporno ampak sva ga zmazali. Brez prilog seveda. V restavraciji je na voljo še kobe beef, ampak kaj bi uvoženo, če je domače najboljše!

  • Share/Bookmark

Najdražja juha na svetu?

Plachutta je ena najbolj znanih, tradicionalnih restavracij v centru Dunaja. Restavracija je zelo znana po številnem obisku zvezd in ostalih znanih osebnosti, še bolj pa po svojih govejih juhicah. No, na meniju se najde še marsikaj drugega ampak zakaj bi človek jedel kaj drugega kot najboljše? Goveje juhe, ki jih strežejo v Plachutti so resnično fenomenalne. Cena je sicer malce višja, vendar v končni fazi ne postrežejo le juhe same temveč priloge, meso iz juhe in ostale dodatke. Tafelspitz je njihova najbolj znana juha. Bojda se kuha vsaj 8 ur in gre meso priznane dunajske govedine (vsaj tako ji pravijo). Gre za zgornji del govejega stegna, ki se mu pravi črni krajec oziroma vršiček črnega krajca. Tega ima govedo le okoli 6 kg. Verjetno je tudi to eden od razlogov, ki upraviči dokaj visoko ceno. Jed stane okoli 35 evrov, vendar tako dobro juho je treba poskusiti vsaj enkrat v življenju. Stavim, da nikogaršnja mama ne naredi tako dobre :)

  • Share/Bookmark