Eggah ali Kuku marca na kruhu

Enkrat konec marca, oziorma na prvi dan pomladi se začne perzijsko novo leto. Nowruz, kot se imenuje praznujejo v Iranu, južni in centralni Aziji, Kitajski, Turčiji… V tem času so tam na mizi sestavine, ki imajo določen simbolični pomen. Recimo suho sadje simbolizira ljubezen, česen zdravje, jabolka lepoto, kis potrpežljivost in tako naprej. Tudi jedi ponavadi pripravljajo iz teh sestavin. Med njimi se pogostokrat znajde kuku narejen iz zelišč in jajc, ki simbolizirajo rodnost/plodnost. Zelo podobna jed po imenu eggah je doma tudi v arabskem svetu. Ta je ponavadi napolnjena še z rozinami. Postreže se jo toplo ali hladno. Bojda so jo in jo še nosijo s seboj na razne romarske poti.

Eggah pripravimo zelo enostavno. Zelo podobno kot italjansko fritato, le da v eggahu prevladuje zelenjava. Če jo pečemo na štedilniku, naj se dela zelo počasi na majhnem ognju – dobro je tudi če jo pokrijemo. Če jo delamo v pečici naj bo prav tako pokrita z alu folijo ali v primernem pekaču. Potrebujemo jajca, sesekljano mlado čebulo, svežo sesekljano špinačo, rozine, petršilj, svež koriander, česen, cimet, kumino, muškatni orešček, sol, poper. Lahko tudi potresemo s strtimi orehi. Jajca narahlo zmešamo, dodamo vse sestavine in zlijemo v pekač. Pečemo nekje 30 minut – odvisno od velikosti. Ko je pečeno obrnemo eggah na velik krožnik, kjer zrežemo v kose in postrežemo z jogurtom in kruhom.

  • Share/Bookmark

Italjanska rižota kot se spodobi (recept)

Rižota je ena tistih jedi, ki se kot na primer pašta, zelo  pogosto  znajde na meniju v naših domovih. Moja mama jo je kuhala skoraj vsak teden. Ko sem se sama lotila kuhanja, sem pač ugotovila, da jo dela popolnoma drugače, narobe če že hočete. Ok, pa saj vem, da ne smem bit preveč kritična, ampak je treba povedat kaj je prava rižota in kaj je riž z čemerkoli že. In kaj me je spravilo v celo “raziskovalno fazo” o rižoti? Gordon Ramsay. V čisto vsaki njegovi oddaji svoje vajence najprej nauči kuhat rižoto… in omleto, ampak to je že drugo poglavje. Torej nekje 5, 6 let nazaj, ko sem prvič videla njegovo oddajo me je prav sprovociral in mislim, da sem tisti teden naredila kakšnih 5 rižot, da sem izpopolnila tehniko.

Torej kaj je glavna fora prave  italjanske rižote. Najprej je treba začet z rižem. Ta mora biti tipa Arborio. Arborio je sicer majhna vasica v Italiji po kateri ima riž tudi ime, ampak glavna karakteristika je, da je riž okrogel, kratek in zelo škrobast. To je osnova za pravo rižoto. AMPAK, to ni vse. Enako pomembna je tehnika.

Rižota je ena tistih jedi, ki potrebujejo vso kuharjevo pozornost.  Od trenutka, ko streseš riž v posodo, do trenutka, ko jo daš na krožnik jo je potrebno mešat. In bolj besno ko mešaš, boljša je. Ponavadi se najprej malo poduši čebulica na olivnem olju, potem pa dodamo riž. Mešamo par minut, da postekleni, potem dodamo deci belega in zopet mešamo, da se ta vpije. No, potem pa je tu še tretja pomembna sestavina – osnova. Mesna ali pa zelenjavna osnova. Ta mora biti dobro segreta, saj je pomembno, da se riž enakomerno kuha vesčas. Osnovo dodajamo po pol zajemalke na primer. Ravno toliko, da malo zalije riž, mešamo in ko se vpije dodamo novo. S tem, ko riž mešamo, se ta trka, zrno ob zrno in sprošča se škrob. Cilj je, da se tega škroba čimveč sprosti in da dobimo kremaso konsistenco, ne premokro, ne presuho. Rižoto ponavadi kuhamo okoli 20-25 minut.

Moja rižota na sliki je bila narejena z bivoljo mozzarello in pistacijo.

  • Share/Bookmark

Ne-cvrti spomladanski zavitki

​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

Lažjo različico spomladanskih zavitkov jaz ponavadi pripravim za večerjo, kot predjed oziroma kot finger food, enkrat sem jih vzela celo na piknik. Enostavni so za pripravo in nabiti z vitamini pa še zabavno jih je skupaj sestavljat. Takšni zavitki izvirajo iz Japonske sicer pa jih postrežejo tudi v drugih azijskih deželah. Pri nas se že nekaj časa dobi rižev papir, ki niti ni tako drag. Edino vodilo pri oblikovanju takšnih zavitkov je, da mora biti vse kar boste dali noter narezano zelo, zelo tanko. Pa seveda, treba je biti potrpežljiv, če se kakšen od zavitkov strga.

Te svoje zavitke sem piripravila iz korenja, kumarice, avokada, mangota, zelene paprike in dimljenega lososa z lahko majonezo. Sicer pa jih lahko sestavite iz škampov, rakovih palčk, kakšnimi ostanki piščanca na primer, sojinimi kalčki ipd.

  • Share/Bookmark

Veganska jajčka so čisto zares okusna!

“Veganska jačka! Japajade…” sem si mislila. Ni ga čez zmešana jajčka od kurice in noben tofu jih ne nadomesti… In potem me je matral firbec in sem si rekla, ok, danes bodo za zajtrk veganska jajčka. Meni niti približno ne bi kapnilo na pamet zmešati skup to kar sem zmešala – za recepte sem pobrskala po netu in več ali manj so si bili vsi podobni.

Za veganska jajčka potrebujete tofu (lahko je dimljeni), žlico moke, žlico vode, ščepec kvasa, gorčico, margarino, sol in poper. Priprava gre pa takole: v skodelici skupaj zmešate moko, vodo, kvas, gorčico. Mešanica ne sme postati pregosta, rajši bolj redka. V ponvi stopite malo margarine potem vanjo zlijete mešanico moke in ko se začne gostiti povrhu nadrobite tofu. Vse skupaj dobro premešate in začinite po okusu.

Če bi mi zavezali oči in dali tole v usta, bi verjetno rekla da so zmešana jajčka… Jaz še vedno pravim, da ga ni čez originalna jajčka ampak kot nadomestilo za bolj lahko varianto ali pa če vam v hladilniku slučajno zmanjka jajc, je tole super “ponaredek”.

  • Share/Bookmark

« Novejši zapisi