Medium Raw – Anthony Bourdain

Med potovanjem po Indokini sem prebirala knjigo Anthonyja Bourdaina, Medium Raw – A Bloody Valentine to the World of Food and the People Who Cook. To je njegova druga ne-kuharska knjiga. Po uspehu njegove prve – Kitchen confidential, je prenehal delovati kot kuhar in se raje posvetil svoji pisateljski karieri, na katero je upal že vse od začekta… pa ga je potem pot zanesla v kuhinjo kjer je delal dobrih 25 let.

O vsem tem govori tudi v svoji drugi knjigi, v prvem poglavju kjer povzame prvo knjigo in govori o karakterjih ki smo jih takrat spoznali, obuja spominje njegovega “rokernrol” žviljenja, droge, ženske… V enem od poglavij omenja jedi, ki so mu najbolj ostale v spominu in jih je spoznal na svojih popotovanjih za snemanje oddaje na Food networku. Ravno ko sem bila na poti v Vietnam sem začela brati to poglavje, kjer je več kot razvidno, da je Bourdain popolnoma zaljubljen v Vietnam in njihovo najbolj tipično jed Pho.

Par poglavij je rahlo dolgočasnih a kljub temu humoristično/sarkastično – tipično Bourdainovsko obarvanih. Sploh ko govori o zamerah s svojim rivalom, prav tako kritiku, ko se posmehuje Alice in ko govori o razsežnostih in odgovornostih, ki jih prinaša očetovsto. Meni najljubše je poglavje Heroes and Villains kjer izpostavi najboljše in najbolj zloglasne chefe tega časa. Omeni in oceni svoje najljubše restavracije. Še posebej hvali kuharja Davida Changa. Zaradi vseh superlativov, ki mu jih nameni, je prepričal tudi mene, da sem v New Yorku obiskala njegovo restavracijo Momofuku Ko. Obiskala sem jih še nekaj iz omenjene knjige  - o katerih bom seveda napisala tudi kratke recenzije.

Knjiga se prebere s slastjo, če je bralcu všeč Bourdainov tip pisanja. Meni je. Spoh, ko s čutno preciznostjo opisuje jedi, ko je sarkastičen in rahlo črnogled. Je žmohtna, okusna – srednje surova!

  • Share/Bookmark

Martha Stewart, living cookbook (the new classics)

 

%7B601B1AE2-CE40-4553-ADF3-A46E72D6BFCA%7DImg100.jpg

 

Martha Stewart fenomen je postalj bolj poznan tudi na tej strani sveta, ko je šla pred leti sedet v zapor zaradi borzne špekulacije. Po tem, ko je zaključila s tem temnim obdobjem svojega življenja je vso koncentracijo in voljo vložila v svoje delo – v založništvo, pisanje, kuhanje, urejanje in postati gospodinja z vsemi odlikami. Milo rečeno, ustvarila je imperij po imenu Martha Stewart Living Omnimedia. Izdaja 4 revije, redno svoje recepte poveže v kuharske knjige in v svojih televizijskih oddajah vedno gosti najbolj sveže holivudske osebnosti. Gospodinja z velikim G!

Kakorkoli, tole kuharsko knjigo z naslovom Living Cookbook – the new classic, sem tudi sama preizkusila. Prva stvar – ogrooomna je. Podobna tistim našim starim kuharicam, ki včasih romajo iz roda v rod, mama hčerki… Recepti so razvnovrstni, sveži, zelo ameriški in med črkami A in W ne spusti skoraj nobenega. Morda gre za neke nove ameriške klasike vsekakor pa ne evropske, francoske. Stvar, ki me precej moti je, da je tako zelo prekleto ameriška. V receptih najdemo med sestavinami za recepte en kup gotovih ameriških produktov. Žal se večina njih ne dobi v Evropi (morda v UKju)… Druga svar je kazalo. Recepti so v kazalu napisani v modrem in črnem tisku. Tisto kar je napisano v črnem se nahaja v tej knjigi in tisto kar je v modrem, v nadaljevanju te knjige, ki pa je na žalost ni možno kupiti pri nas…(tudi v Londonu je nisem našla). In druga stvar, kot vse ameriške kuharice uporablja merice po skodelicah, kar je precej zoprno če na primer nimaš ameriškega merilnega sistema (t.j. set skodelic in žličk) v kuhiniji. Zakaj se ameriški gastronomski svet ne zedini in pristane na preprost in učinkovit sistem merskih enot in tehtnice, ki ga uporablja preostali svet. 

  • Share/Bookmark

Angela Hartnett’s Cucina

angela.jpg

Angela Hartnett je moja najljubša avtorica kuharskih knjig. Moja prva je bila ravno ta, z naslovom Cucina – three generations of Italian family cooking. Gre za res okusne in dokaj preproste italjanske recepte, ki so v kuharskih knjigah babic in prababic verjetno že stoletja, no Angela pa jim je dodala še kakšen trik ali dva, da jed postane še bolj atraktivna. Recimo, omaka bolognese narejena iz teletine. Ker je teletina bolj pusta se maščobo nadomesti z olivnim oljem. Rezultat je lahka mesna omaka z nekoliko orehastim okusom. Večkrat sem ponovila tudi recep osso bucco kuhan s suhimi slivami. Mmmm, okusna kombinacija. V knjigi ne manjka tudi solat, sladic, vinagret ipd. Cucina je kuharska knjiga z nežnimi, srčnimi recepti, ki bi jih pripravljale naše mame, če bi bile italjanke – primerno za nedeljska kosila, družinska srečanja ali za pogostitev dobrih prijateljev.

  • Share/Bookmark