At the Berkley by Marcus Wareing

Vedno, ko sem v Londonu obiščem eno ali dve knjigarni in preletim ponudbo kuharskih knjih in knjig o hrani in takrat sem pograbila kuharsko knjigo Marcusa Wareinga. Knjiga me je prepričala, ker je bila hrana v njej predstavljena na drugačen način, kot jo navadno prestavijo moški kuharji. Jedi so delovale precej nežne in sensualne in ne pretirane. Kljub temu, da je Marcus Wareing deloval pod okriljem Gordona Ramsaya je razvil popolnoma drug pristop do hrane. Takrat je še deloval v Ramseyjevem holdingu restavracij, v restavraciji Pétrus, leta 2008 pa se je osamosvojil in v svojem imenu odprl restavracijo v hotelu Berkley.

At the Berkley je dobil prvi dve Michellinovi zvezdici kmalu po odprtju in ju ima še danes. Jedi so mešanica klasične francoske in tradicionalne angleške kuhinje z modernističnim pristopom. Sestavine so običajno lokalne, tu pa tam obogatene z nekim eksotičnim okusom.

Vse predjedi, ki sem jih poskusila so bile zelo, zelo okusne. Prav tako ribje in mesne jedi. Edinole sladice so bile rahlo razočaranje. Po mojem mnenju morajo biti sladice prav tako vrhunske oziroma vsaj enake kakovosti/kreativnosti kot ostale jedi. Sladice zaključijo celotno doživetje in dostikrat zadnja stvar pusti najmočnejši spomin. Da ne bom povsem krivična, čokoladice, ki jih ponudijo tik pred računom so bile fantastične in postrežeš si jih lahko kolikor si jih zaželiš.

Canapés – cracker sandwich with homemade spam and myrtle jam.

Crisp sesame bread with grilled eggplant and cream spread.

Amuse Bouche – green salad soup

Orkney scallops with raspberry gelly and creamy espuma.

Cornish pollock with beans, tomatos, vanilla and thyme.

Pre dessert

Custard tart with strawberries, tarragon, meringue and basil sorbet.

Deconstructed rhubarb pie with almonds

Selection of homemade chocolates

  • Share/Bookmark

Viajante at the Town Hall/London

Londonski predel Hackney do nedavnega ni slovel po okusno opremljenih hotelih in restavracijah nagrajenih z michellinovimi zvezdicami seveda pa se mesto vesčas spreminja, soseske se prerojevajo in Hackney je definitivno ena takih.

Nekdanji magistrat so prenovili v čudovit butični hotel z imenom Town Hall, v njem pa je v spodnjem nadstropju hotela odprl restavracijo z imenom Viajante chef Nuno Mendez. Verjetno samo ime ne pove kaj dosti, je pa zgovorno to, da je delal v restavraciji El Buli. Jedi so točno take, kot bi ji človek samo s to informacijo pričakoval. Okusne za oči in za borbončice. Letos je prejel prvo michellinovo zvezdico.

Enako dodelane jedi so na voljo tudi v bistroju v prvem nadstropju hotela. Bistro s spogledljivim imenom The Corner Room je preprosta, okusno neopremljena sobica z nekaj zelo zasedenimi mizami. Ne sprejemajo rezervacij, vas pa med čakanjem, ki lahko traja tudi do uro, posedejo v hotelski bar.

Na kratko – meso, predvsem jagenjček, je bilo čudovito, ostale predjedi bi lahko bile kanček bolj vznemirlijive v ustih, sladice so bile dobre, ne pa odlične, izstopala je tista z borovnicami. Bila je sestavljena iz kar nekaj komponent in skupaj so delovale harmonično. Cena je bila glede na razmere drugod po Evropi več kot razumljiva, princip s čakanjem na mizo pa zoprn in v stilu samohvale.

(Lamb belly with courgettes & celery)

(Squid with Jersey royals & fennel)

(Poached artichoke with San Jorge & spinach)

(Lamb rump with macadamia miso & broad beans)

(Iberic pork cacaço & Portuguese bread pudding)

(Blueberries with goats cheese caramel, brioche and shiso)

(Dark chocolate with peanut butter ice cream)

(Vanilla parsnip with frozen milk, tapioca and black olives)

  • Share/Bookmark