Goveji lonec

Te dni kaže, da kaj tako nasitnega in toplega verjetno ne bo ravno teknilo, pride pa prav ob večerih, ko se malce shladi, za nasitek ponočnjakom namesto golaža ali ajprena, no ali pa v nedeljo, kot sem ga pripravila jaz.

Gre za različico angleškega t.i. hotpota. Odličen je tudi z jagnjetino, jaz pa sem ga naredila iz govejega mesa.

Potrebuješ 1,5 kg goveje vratovine ali pa bržole, 150 g moke, 1 čebulo, 2 korenja, 1 česen, 1 liter goveje osnove, šopek svežega timijana, 4 velike krompirje, 50 g masla, sol in poper.

Najprej zrežeš meso in ga posuješ z moko potem pa ga na dobro razgreti posodi v olju popečeš, da ne spusti vode. Vzameš ga ven iz posode in v njej popečeš sesekljano čebulo, korenček in česen. Dodaš meso, zmešaš in preliješ z govejo osnovo. Počakaš, da zavre, soliš in popraš ter dodaš pol sesekljanega timijana. Lonec odstaviš. V tem trenutku lahko meso razdeliš v posamezne pekače za eno osebo ali pa ga pustiš v loncu, ki je primeren za peko v pečici. Krompir olupiš in narežeš na tanjše kolobarje ter lično prekriješ meso. Krompir namažeš s stopljenim maslom in potreseš z nekaj soli ter sesekljanim timijanom. Posodo/pekače pokriješ s pokrovom ali alufolijo ter daš v pečico. Peče se približno 1 uro na 170 stopinj. Po eni uri odkriješ pokrov in pustiš še nekaj časa peči, da krompir lepo porjavi.

  • Share/Bookmark

Wagyu beef, Kobe beef, najboljši beef!

Tale prečudovit kos mesa pripada govedu tipa wagyu oz. wagu beef. Kaj sploh je wagyu?

Torej wagyu se nanaša družino japonskega goveda. Wa pomeni japonski in gyu pomeni krava oz. govedo. Wagyu je bil včasih na Japonskem delovno govedo. Z njim so obdelovali riževa polja, danes pa je meso tega goveda po celem svetu zelo, zelo cenjeno in precej drago. Glavni razlog je ta, da je zaradi genetske zasnove meso lepo marmorirano in vsebuje visok odstotek omega 3 in omega 6 maščobnih kislin ter nenasičenih maščob.

KobeBeefRibeye.jpg

Obstajajo legende, ki jih vsi poznamo – da so govedo mazali sakejem in mu dali piti pivo, da bi bilo meso boljše. Japonci pravijo, da pravzaprav to ni čisto tako. Pivo so jim dali piti, da bi pomaglo k njihovi prebavi oziroma, da bi jim ublažilo lakotov v času monsunov, ko ni bilo krme. Tisti sake pa so bojda uporabljali kmetje na manjših kmetijah, kjer biki niso imeli dovolj prostora za pašo pa so jih grabili krči. S sakejem so blažili bolečine saj drugega takrat niti ni bilo pri roki. Ves to pa ni baje nič ni vplivalo na samo meso. Kakorkoli, japonci so na njihove gene vplivali skozi stoletja z zelo premišljeno rejo.

Vzreja wagyuja je zelo počasna, počasi rastejo in precej so dragi za vzrejo, kajti v času rasti potrebujejo prosto pašo, preden pa se nameni v zakol ga hranijo s skrbno nadzorovanimi porcijami žitaric in koruze. Po zakolu se meso pregleda, saj mora imeti točno določeno marmoriranost. Obstaja celo lestvica po kateri ocenjujejo oz. rangirajo marmoriranost. V restavracijah se pod imenom wagyu lahko postreže le meso, ki je bilo označeno najmanj z rangom 4. Rangira se tudi do številke 9. Takšno meso doseže astronomsko visoke cene. Wagyu se v restavracijah streže tudi pod imenom Kobe beef. Kobe je pravzaprav tip wagyuja, a na japonskem so začeli označevati meso glede na regijo iz katere prihaja. Gre pa za enako genetsko zasnovo.

Pred kratkim sem si privoščila wagyu v svetovno znani restavraciji Rockpool, kjer ga spečejo na žaru na drva. Gre za nepozabno izkušnjo. Meso, je edinstvenega okusa. Masleno, sočno, samo se stopi v ustih.  Če si želi kdo pogledati recenzijo Rockpoolrestavracije in nekaj slikic, naj klikne na ta link.

  • Share/Bookmark

Ojo de bife, best ever!

Lani sem dober mesec potovala po Argentini in, oh jaaaa, meso, meso, meso! Toliko mesta, kot sem pojedla na tistem potovanju… Zakaj sem ga pojedla toliko? Ker je argentinska govedina verjetno ena

ojodia.gifnajboljših na svetu. V Buenos Airesu se med domačini govori, da v restavraciji Cabana las lilas strežejo najboljše zrezke v mestu. Malce dražje sicer kot v ostalih gostilnah, bolj srajčka in čeveljci stil ampak meso je prekleto dobro. Ponavadi sploh ne vprašajo kako gotovega bi radi, razen če jim izrecno ne poveš. Medium rare za mene, prosim, hvala. In na mizo dobim štiklc mesa, precej mrtvo izgledajočega, brez prilog in olepšav na krožniku (tipično argentinsko) in v mesu zapičeni zastavici v obliki teličkov na katerih piše ”soy jugoso” (sem sočen). Naknadno na mizo priroma še nekaj skodelic v katerih najdemo različne začinjene omakice od pečenega česna, paradižnikove omake, origana v olju, vloženih čebulic ipd. Domačini redko poleg naročijo ocvrt krompirček – ta je navadno na mizh turistov. Ponavadi gre za kos težek 300 g, odvisno sicer kateri kos naročite – ojo de bife oziroma rib eye je ponavadi tak. Fileja skorajda ne najdete na meniju.

ojo-de-bife.jpg

Kaj sploh je ojo de bife? Francoski rez mu pravi entrecote ampak argentinci pravijo, da stvar ni enaka. Mesar mora od kosa previdno porezati skupine mišic - spinalis dorsi, longissimus costarum in multifidus dorsi… in šele potem dobimo pravi ojo de bife, čudovit kos mesa z lepim mastnim očesom na sredini. To da pečenemu mesu prav poseben okus.

Še ena restavracija v centru Buenos Airesa, ki jo lahko priporočim je La Cabrera. Tam sva si s prijateljico privoščile 750 gramski ojo de bife. Ja, je bilo kar naporno ampak sva ga zmazali. Brez prilog seveda. V restavraciji je na voljo še kobe beef, ampak kaj bi uvoženo, če je domače najboljše!

  • Share/Bookmark