Pečeni njoki s francoskim fižolom

Meni osebno so poleg testenin, praženega krompirja, goveje juhe itd. tudi njoki tista jed, ki spada v skupino hrane za ugodje. Mehke blazinice krompirja ali skute, kuhane ali pečene z enostavnimi prilogami….mmm. Res pa obstaja tanka linija med ravno prav narejenimi in pretrdimi ali razkuhanimi. Tisti pravi pa znajo biti  božaaaanski. Kadar jih naredim z zelenjavo, jih rajši potem ko so kuhani popečem še na maslu, da dobijo hrustljavo skorjico. Če jih naredim z omakastimi prilogami potem ostanejo samo kuhani. Tradicionalno morajo njoki imeti značilno obliko, ki jo narediš z vilico, vendar ko takšna perfekcija ni potrebna se temu lahko brez slabe vesti izognemo.

Nihče ne naredi odlične njoke že prvič. Potrebno je vsaj nekaj prakse, saj je končni rezultat odvisen od moke ki smo jo uporabili, sestavin… Tako da tisti ko pravijo, da najboljše njoke naredijo babice imajo čisto prav. Tradicionalno so njoki narejeni iz krompirja lahko pa se dodaja skuto, bučo, špinačo in tako naprej lahko.

Klasičen recept za krompirjeve njoke zahhteva: pol kg krompirja (mlad krompir, ki je bolj voščeast je primerjenjši), ki ga olupiš in narežeš, 100 g moke in eno jajce ter ščepec soli. Krompir skuhaš in še toplega pretlačiš, mu dodaš sol in lahko tudi muškatni orešček, potem pa vgneteš jajce in nato še moko. Moko dodajaš počasi in dobro pregneteš, da dobiš voljno in mehko testo. Tega potem vzaljaš v klobasico, to narežeš na manjše koščke ki jih potem kuhaš v kropu. Ko pripravajo na površje počakaš še par trenutkov, potem pa jih vzameš iz vode. Malo jih odcediš in ohladiš potem pa jih v ponvi okopaš v toplem maslu, da dobijo hrustljavo skorjico. Francoski fižol sem skuhala v sopari in jih rahlo popražila v maslu. Jed popraš in soliš.

  • Share/Bookmark