Vegetarijanski stroganoff

Zmanjkalo mi je mesa, moj najljubši mesar pa je že zaprl svoj lokal… Pretiravam. Ničesar mi ni zmanjkalo, le odločila sem se za vegetarjansko verzijo te popularne jedi z ruskim poreklom.

V bistvu tega pripravimo tako kot mesnega, ampak če lepim slike, potem naj povem še moj recept.

Uporabila sem sveže jurčke in tofu. In sicer sem na olju popekla na palčke narezan tofu. Ko lepo porjavi, ga streseš iz ponve in vanjo vsuješ na rezine narezane 3 šalotke in 2 zdrobljena česna. Za boljši okus dodaš malo masla. Pražiš. K šalotkam dodaš enako na rezine narezane jurčke malo še pustiš da se pražijo potem pa zaliješ z decilitrom, ali malo čez, belega vina in ko ga večina izpari zopet dodaš popražen tofu. Malce stvari še premetavaš po ponvi, soliš in popraš potem pa odstaviš z ognja. 2 žlici kisle smetane zmešaš z zvrhano žličko dijon gorčice in to vmešaš v jed. Razdeliš na krožnike čez pa bogato potrosiš na rahlo razrezan petršilj.

  • Share/Bookmark

Dobesedno polnozrnat kruh

Ne, ne gre za polnozrnat kruh ampak za dobesedno polnozrnatega. V trgovini tak kruh najdeš že narezan, ponavadi nemškega porekla. Odličen substitut jutranjim kosmičem. In sploh ni nujno, da ga s čim namažeš. Lahko ga ješ kar tako z jabolkom :)

Priprava sploh ni tako zakomplicirana, vzame pa veliko časa.

Potrebuješ pa pšenico ali pa rž v zrnu, drože, pivo ali vino in nekaj moke. Drože imam jaz vesčas na zalogi ker za peko kruha le redko uporabim pivski kvas. Mislim, da se jih bi dalo pri tem receptu nadomestiti z navadnim kvasom, vendar ga dodaš le malo, da se kruh preveč ne dvigne.

Torej dan prej pokriješ 300 g rženih zrn z vodo in zavreš ter kuhaš 45 minut. Vodo dodajaš po potrebi. Odstaviš z ognja in preliješ s 300 g belega vina ali piva. Pustiš, da se čez noč tekočina vpije. Naslednji dan zrna odcediš in jih 600-650 g zmešaš z 200 g drož ali pa 20 g svežega kvasa, 175 g tople vode, 300 g ržene moke, 7 g soli in 40 g medu. Zmešaš z leseno žlico in pustiš 10 minut. Medtem pripraviš model – s povoščenim papirjem lepo in tesno obložiš pekač za kruh in pomažeš z oljem. Potem model napolniš z maso, jo lepo zravnaš in pokriješ s krpo. Testo naj počiva slabe 4 ure na toplem. Medtem časom se bo dvignil za 1/3. Model potem prekriješ z alufolijo in pečico segreješ na 200 stopinj.  Pečeš 30 minut na sredini pečice. Potem zmanjšaš temperaturo na 180 in pečeš še 30 minut. Nazadnje zmanjšaš temperaturo na 150 stopinj in pečeš še 90 minut. Zadnjih 30 minut odstraniš folijo, da se kruh še povrhu lepo zapeče. Ko je kruh pečen naj se shladi kar v modelu. Zdaj pa najtežji del. Ko je kruh ohlajen ga zaviješ v dobro naoljen peki papir, zvežeš z vrvicami in ga pustiš pri miru na sobni temperaturi še en cel dan in eno noč. Šele nato ga lahko razrežeš.

  • Share/Bookmark

Kremasti ringlojev ali pa slivov sladoled

S sladoledom je tako – manj kot je vodnih kristalčkov v njem, boljši je. Vodni kristalčki nastanejo, ko sladoledna masa zmrzuje, in sploh če je masa prehitro zmrznjena. Potem ostaneta še dva razloga – premajhna vsebnost sladkorja in premajhna vsebnost maščob. Kadar se človek loti nizkokaloričnih in nizkosladkornih sladoledov se ponavadi to enači z visoko vsebnostjo vodnih kristalčkov, sladoled je že nekje na pol poti do sorbeta.

Zlohotnih vodnih kristalov se torej lahko ognemo z nepogrešljivo napravo – aparatom za pripravo sladoleda. Ta sladoledno maso zamrzuje počasi, jo medtem meša in tre vodne kristale. Tako dobimo precej gladek sladoled, vendar pa mora človeka še vedno rahlo zaboleti pri srcu, ko v zmes vliva sladko smetano in sipa sladkor. Le tako lahko izdelamo zares dober, kremast sladoled.

Pa še en napotek – najbolje je, da se človek pri količinah sladkorja dobro drži recepta. Kljub temu, da se bo večini zdelo sladkorja preveč, je dober razlog ta, da ima taista zmes za sladoled bolj sladek okus preden je zmrznjena, kot potem, ko je že zmrznjena. Če se bo kdo zanašal na svoj okus, se zna zgoditi, da bo sladoled premalo sladek.

Sladolede sem delala iz vsemogočega – iz sivke, rožmarina, sadja, oreščkov, začimb … Ampak najbolj pa stavim na spodnji recept, saj je sladoled garantirano kremast. Sladoled je namreč narejen na osnovi merenga, oziroma stepenih beljakov s sladkornim sirupom.

450 g razkoščičenih ringlojev daš v ponev in potreseš s 110 g (rjavega) sladkorja. Počasi naj se kuha, da se lepo razkuha in zgosti. Vse skupaj porineš skozi sito, da se ločijo trši delci. V kozici nato raztopiš 230 g sladkorja s 150 ml vode. To naj zavre in se kuha dobrih 5 minut, da dobiš sirup. Nato stepeš beljaka dveh velikih jajc do trdega, zmanjšaš hitrost in nato enakomerno vlivaš v beljake še vroč sirup. Masa bo postajala sijoča in prijetno kremasta. Potem vmešaš v maso še malo pomarančne lupinice in ringlojev pire. Posebej zmešaš še 300 ml sladke smetane do kremastega, vendar ne do trdega. Smetano vmešaš v ringlojevo zmes, potem pa vse skupaj v aparat za sladoled. Ta masa je primerna tudi za tiste, ki nimajo aparata za sladoled. Namesto zadnjega koraka lahko zmes zliješ v plastično posodo in zamzneš.

  • Share/Bookmark

Nedeljske palačinke

Palačinke so sicer ene najlažjih sladic za pripravo, pa vendar je za popolnost potrebno upoštevati nekaj navodil. Predvsem enega, ki ga sama vse prevečkrat izpustim, zaradi neučakanosti. In sicer gre za čas, ko je treba počakati, da se testo lepo naredi, lepek izloči in sestavine dobro povežejo. Nekje slabo uro bi bilo treba čakati preden začneš s peko. Najboljše je, da se testo pripravi kar večer prej in je potem zajtrk na mizi brez nepotrebnega čakanja.

Drugo pravilo, ki pride prav pri izvedbi pa je non-stick ponev za palačinke. Delo je veliko lažje jih je peči, obračati in manj maščobe je potrebne pri obdelavi.

Osnovni recept pa je ponavadi tak:

Rahlo zmešaš eno jajce, dodaš 100 g moke z žličko pecilnega praška in ščepec soli, potem pa počasi umešaš še 300 ml mastnega mleka, da dobiš maso brez kopic. Palačinke pečeš na dobro ogreti ponvi približno 2 minuti na vsaki strani. Ko so pečene so pripravljene za sladke ali pa slane nadeve, ampak brez pretiravanja :)

  • Share/Bookmark

Goveji lonec

Te dni kaže, da kaj tako nasitnega in toplega verjetno ne bo ravno teknilo, pride pa prav ob večerih, ko se malce shladi, za nasitek ponočnjakom namesto golaža ali ajprena, no ali pa v nedeljo, kot sem ga pripravila jaz.

Gre za različico angleškega t.i. hotpota. Odličen je tudi z jagnjetino, jaz pa sem ga naredila iz govejega mesa.

Potrebuješ 1,5 kg goveje vratovine ali pa bržole, 150 g moke, 1 čebulo, 2 korenja, 1 česen, 1 liter goveje osnove, šopek svežega timijana, 4 velike krompirje, 50 g masla, sol in poper.

Najprej zrežeš meso in ga posuješ z moko potem pa ga na dobro razgreti posodi v olju popečeš, da ne spusti vode. Vzameš ga ven iz posode in v njej popečeš sesekljano čebulo, korenček in česen. Dodaš meso, zmešaš in preliješ z govejo osnovo. Počakaš, da zavre, soliš in popraš ter dodaš pol sesekljanega timijana. Lonec odstaviš. V tem trenutku lahko meso razdeliš v posamezne pekače za eno osebo ali pa ga pustiš v loncu, ki je primeren za peko v pečici. Krompir olupiš in narežeš na tanjše kolobarje ter lično prekriješ meso. Krompir namažeš s stopljenim maslom in potreseš z nekaj soli ter sesekljanim timijanom. Posodo/pekače pokriješ s pokrovom ali alufolijo ter daš v pečico. Peče se približno 1 uro na 170 stopinj. Po eni uri odkriješ pokrov in pustiš še nekaj časa peči, da krompir lepo porjavi.

  • Share/Bookmark

Okol’ obrnjena marelična torta

Tale tortica je narejena tako hitro, da jo imam jaz za “klic v sili”, kadar se kdo najavi na obisk zelo iznenada. Lahko je narejena iz kateregakoli sadja, ki vsebuje veliko pektina. Važno je, da se sadni sokovi, slakor in pa vlakna lepo zgostijo, v marmeladi podobno zmes.

Tortica, ki sem jo naredila jaz, je iz marelic. Uporabiš lahko katerokoli drugo sadje, vendar je boljše tisto, ki ima več pektina. Za moko sem uporabila polnozrnato. Recept pa je takšen:

Pekač pomažeš z maslom in ga posuješ z mehkim rjavim sladkorjem, nato dno prekriješ z razpolovljenimi marelicami, obrnjenimi z ravnim delom na dno.

55 g zmehčanega masla nato zmešaš z 70 g sladkorja in 1 jajcem. Nato dodaš 150 ml mleka, nekaj vanilje in 170 g polnozrnate moke. Na koncu vmešaš še pecilni prašek.

Čez marelice namažeš testo in pečeš 30-35 minut na 180 stopinj. Ko je tortica pečena odpreš stranice modela za torto in nato previdno prevrneš torto z glavo navzdol na servirni krožnik. Zraven se dobro poda stepena smetana, še boljše pa gost grški jogurt.

  • Share/Bookmark

Parjen čokoladno kumkvatov kolač

To je tista torta/kolač o katerem sem govorila pred kratkim. Narejen je v sopari in potrebuje kar nekaj časa, vendar je testo čudovito. Najboljši je, če ga postrežemo še toplega. Z žličko stepene smetane za dodaten pregreh ali pa žlico sladoleda. Hot’n cold kombinacija je vedno zmagovalna.

Postopek je sledeč.

Za testo potrebuješ 170 g moke, 30 g kakava v prahu, ščepec soli, 15 g pecilnega praška, 100 g masti ali pa malo manj masla, 290 ml zmešanega mleka in vode (pol-pol).

Za nadev pa potrebuješ 85 g kumkvatov prebodenih z vilico vse povprek, 85 g suhih hrušk (tudi jabolka so vredu), 110 g masla, 110 g rjavega sladkorja, 100 ml pomarančnega soka.

Preseješ moko, kakav, sol in pecilni prašek in vanj vmešaš mast, dodaš 3/4 mešanice mleka in zmešaš v ne preveč mokro testo. Tega zvaljaš v krog, ki bo prekril dno in robove tvojega modela (1,5 litrski lonec za pudinge-keramika, steklo) malo ga pustiš, saj bo “pokrov”. Model namažeš in vanj položiš testo.

Kumkvate fino prešpikaš in zmešaš z narezanimi hruškami, maslom, sladkorjem. Vse to prevrneš v svoj model in čez preliješ pomarančni sok. Preostalo testo oblikuješ v pokrov, pokriješ, dobro stisneš po robovih in jih namažeš z malo vode, vendar ne pretesno čez vrh, saj bo testo vzhajalo. Čez svoj model daš najprej peki papir in nato še alufolijo zviješ čez rob in tesno zavežeš z vrvico, tako da para ne bo prodirala v kolač.

Če imaš parilnik je zadeva dokaj preprosta. Če pa ne, priporočam uporabo velikega lonca, ki ga napolniš z vodo in zavreš – naj nivo vode pride nekje do sredine modela v katerem je kolač. Ta velik lonec potem pokriješ in pariš vse skupaj okoli 3-4 ure. Redno dodajaš vrelo vodo v lonec, saj vmes hlapi. Ko je kolač narejen, odviješ papirje in prevrneš na krožnik. Potreseš s sladkorjem in postrežeš.

  • Share/Bookmark

Ajdovi bliniji z dimljenim lososom in motovilcem

Bliniji so neke vrste palačinke, le da so ponavadi debelejši ker se testu doda pecilni prašek in stepene beljake in da so majhni. Največkrat se jih obda s slanimi jedmi kot so kaviar, pečeni paradižniki ali malancane – neke vrste antipasti, zelo redko so kot sladica. V originalu izvirajo iz Rusije in so vzhajani s kvasom. Spodnji recept je tak… poleten, lahek obrok, da ja ne bomo samo na solatah in juhah celo poletje!

Blinije narediš tako, da zmešaš 85 g ajdove moke in 85 g gladke moke, sol in pecilni prašek potem pa dodaš 200 ml mleka v katerem je stopljena ena žlica masla ali olja. Zmešaš v testo. Posebej stepeš 2 beljaka do trdega in jih previdno vmešaš v testo. Blinije pečeš na maslu (ali kokosovem). Bliniji naj bodo majhni, kot dlan na primer. Iz te količine testa bo prišlo dobrih 10 blinijev.

Na krožnik zložiš blinije, zraven položiš rezine dimljenega lososa, na sredino še žličko kisle smetane, potreseš s kaprami in lističi solate, pošpricaš z olivnim oljem in streš malo popra.

  • Share/Bookmark

Kumkvati ali narobe obrnjene mandarine (recept)

Jaz jim pravim kar narobe obrnjene mandarine. Smešni sadeži katerih lupina je prijetno kiselkasto sladka in zelo aromatična, sredica pa precej neokusna. Pri nas jih dobimo takole na pomlad in seveda bi jih bil greh spregledati. Jaz vsako leto naredim en in isti kolač pripravljen na sopari (ta bo v naslednjem prispevku) in če mi jih še kaj ostane, naredim tak bogat, gost kompot, ki je lahko odlična priloga sladoledu. Recept gre pa takole:

Kumkvate opereš in zelo na tanko narežeš (okoli 250 g). Potrebuješ še 200 g datljev, ki jih prerežeš napol in odvržeš peško. Medtem v lončku razstopiš 150 g rjavega sladkorja v 200 ml vode, v katero vržeš še eno paličico cimeta. To naj vre slabih 10 minut, da postane kot sirup. Potem zmanjšaš ogenj in dodaš kumkvate in kuhaš nekaj minut, potem še datlje in na koncu dodaš še nekaj žličk ruma, še bolje Amareta. To postrežete toplo na sladoledu ali pa mrzlo ob čemerkoli vam srce poželi.

  • Share/Bookmark

Od viška čemaža glava ne boli!

Če ste se zadnje dni kaj potikali po gozdovih, mokriščih, ob rečicah in potokih in vas je med sprehodom zmotil vonj po česnu, potem ste bili v bližini rastišča čemaža. Nekatere, tako kot mene, je presenetil, drugi, so se podali ponj z namenom. V časopisu smo prebirali ves ta čas kako je čemaž zdrav in oh in sploh, da ga je treba pojesti toliko kot ga lahko. Seveda sem potem na tem rastišču, kamor sem zašla, nabrala dve zvrhani vreči, torej skoraj 5 kil čemaža! Doma me je najprej čakalo skrbno prebiranje – bojda se rade v rastišča pomešajo tudi šmarnice katere listi so sila podobni čemaževim, a so za spremembo strupeni. Torej ko sem ločila te, ter razne požke, pajkce in vejice sem ga skoraj celega zmiksala skupaj z dobrim olivnim oljem, malo osolila in ga spravila v pasterizirane lončke. Ta bo zdržal vsaj pol leta. Iz preostalih listov pa sem naredila kar nekaj receptov – teden čemaževe kuhinje in doma smo od zdravja sijali kot lampijončki!

Najprej sem naredila juho iz kuhanega mladega krompirja in čemaža, potem polnozrnate makarone s čemažem, paradižnički in jajčevci, nato v ponvi pečen brancin s čemaževimi njoki, za zajtrk sem naredila omleto s čemažemi in kaviarjem, namaz za na kruh in tako dalje. Čudovito pa se je obnesel tudi v kariju, ki sem ga naredila iz spomladanskega jagenjčka in kokosovega mleka. Jutri bom verjetno naredila še slan skutni študelj s čemažem… Čemaž se resnično poda skoraj vsaki jedi, ki zahteva kanček okusa po česnu. In nekar ne mečite stran čebulic in cvetk. Tudi te so užitne in se jih lahko uporabi kot okusen okras na jedeh ali pa se jih vloži v kisu.

  • Share/Bookmark

« Novejši zapisiStarejši zapisi »